RIM, 1. aprila (Xinhua) -- Ko je brejo kito sepelico z 22 kilogrami plastike v želodcu konec tedna naplavilo mrtvo na turistično plažo v Porto Cervu, znani poletni počitniški destinaciji na italijanskem otoku Sardinija, so okoljevarstvene organizacije hitele. poudariti potrebo po boju proti onesnaževanju morskih odpadkov in plastike.
"Prva stvar, ki se je pokazala pri obdukciji, je, da je bila žival zelo suha," je za Xinhuo povedal morski biolog Mattia Leone, podpredsednik neprofitne organizacije Scientific Education & Activities in the Marine Environment (SEA ME) s sedežem na Sardiniji. ponedeljek
"Bila je dolga približno osem metrov, tehtala je približno osem ton in je nosila 2,27-metrski plod," je Leone pripovedoval o mrtvem kitu semenčici, vrsti, ki jo je opisala kot "zelo redko, zelo občutljivo" in ki je bila razvrščena kot v nevarnosti izumrtja.
Samice kitov sperme postanejo odrasle pri sedmih letih in postanejo plodne vsakih 3-5 let, kar pomeni, da je bil glede na njeno razmeroma majhnost - odrasli samci lahko dosežejo do 18 metrov dolžine - na obali naplavljeni primerek verjetno prvi čas bodoče mamice.
Analiza vsebine njenega želodca je pokazala, da je pojedla črne vrečke za smeti, krožnike, skodelice, kose valovite cevi, ribiške vrvice in mreže ter posodo za detergent za pralni stroj, na kateri je črtna koda še vedno berljiva, je dejal Leone.
"Morske živali se ne zavedajo, kaj počnemo na kopnem," je pojasnil Leone."Za njih ni normalno, da na morju naletijo na stvari, ki niso plen, in plavajoča plastika je zelo podobna lignjem ali meduzam - osnovni hrani za kite sperme in druge morske sesalce."
Plastika ni prebavljiva, zato se kopiči v želodcih živali in jim daje lažen občutek sitosti."Nekatere živali prenehajo jesti, druge, kot so želve, se ne morejo več potopiti pod gladino, da bi iskale hrano, ker se plastika v njihovih želodcih napolni s plinom, medtem ko druge zbolijo, ker plastika spodkopava njihov imunski sistem," je pojasnil Leone.
"Vsako leto opažamo porast naplavljenih kitov in delfinov," je dejal Leone."Zdaj je čas, da poiščemo alternative za plastiko, kot počnemo z mnogimi drugimi stvarmi, na primer z obnovljivo energijo. Razvili smo se in tehnologija je naredila velikanske korake naprej, tako da lahko zagotovo najdemo biološko razgradljiv material, ki bo nadomestil plastiko. "
Eno takih alternativ je že iznašla Catia Bastioli, ustanoviteljica in izvršna direktorica proizvajalca biorazgradljive plastike Novamont.Leta 2017 je Italija prepovedala uporabo plastičnih vrečk v supermarketih in jih nadomestila z biološko razgradljivimi vrečkami proizvajalca Novamont.
Za Bastiolija se mora zgoditi kulturna sprememba, preden se človeštvo enkrat za vselej poslovi od plastike."Plastika ni dobra ali slaba, je tehnologija in kot pri vseh tehnologijah so njene koristi odvisne od tega, kako se uporablja," je v nedavnem intervjuju za Xinhua povedal Bastioli, po izobrazbi kemik.
"Bistvo je, da moramo premisliti in preoblikovati celoten sistem v krožni perspektivi, porabiti čim manj virov, uporabljati plastiko pametno in le takrat, ko je to res potrebno. Skratka, ne moremo si zamisliti neomejene rasti tovrstnih izdelkov ," je dejal Bastioli.
Bastiolijeva iznajdba bioplastike na osnovi škroba ji je leta 2007 prinesla nagrado evropskega izumitelja leta Evropskega patentnega urada, predsedniki italijanske republike (Sergio Mattarella leta 2017 in Giorgio Napolitano leta 2013).
"Upoštevati moramo, da je 80 odstotkov onesnaženosti morja posledica slabega ravnanja z odpadki na kopnem: če izboljšamo ravnanje z odpadki ob koncu življenjske dobe, prispevamo tudi k zmanjšanju morskih odpadkov. Na prenaseljen in preveč izkoriščan planet prepogosto gledamo na posledice, ne da bi razmišljala o vzrokih,« je dejal Bastioli, ki je prejela številne nagrade za svoje pionirsko delo kot družbeno odgovorna znanstvenica in podjetnica – vključno z zlato pando leta 2016, ki jo je podelila okoljska organizacija Svetovni sklad za naravo (WWF).
V izjavi, objavljeni v ponedeljek, je italijanska pisarna WWF zbrala že skoraj 600.000 podpisov pod globalno peticijo Združenim narodom z naslovom "Stop plastičnemu onesnaževanju". sistemi zamašeni s plastiko, ki predstavlja 95 odstotkov morskih odpadkov.
Če ljudje ne bomo naredili sprememb, bo "do leta 2050 svetovna morja vsebovala več plastike kot rib," je dejal WWF, ki je tudi poudaril, da je po raziskavi Eurobaromoter 87 odstotkov Evropejcev zaskrbljenih zaradi vpliva plastike na zdravje in okolje.
Na svetovni ravni je Evropa drugi največji proizvajalec plastike za Kitajsko, saj po ocenah WWF vsako leto v morje odvrže do 500.000 ton plastičnih izdelkov.
Nedeljsko odkritje mrtvega kita semenca je prišlo po tem, ko so poslanci v Evropskem parlamentu prejšnji teden s 560 proti 35 glasovali za prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021. Evropska odločitev sledi odločitvi Kitajske leta 2018, da preneha uvažati plastične odpadke, je v ponedeljek poročal South China Morning Post. .
Potezo EU je pozdravilo italijansko okoljevarstveno združenje Legambiente, katerega predsednik Stefano Ciafani je poudaril, da Italija ni prepovedala samo plastičnih vrečk za supermarkete, ampak tudi plastične konice Q in mikroplastiko v kozmetiki.
"Vlado pozivamo, naj nemudoma pozove vse zainteresirane strani - proizvajalce, lokalne administratorje, potrošnike, okoljevarstvena združenja - da spremljajo prehod in naredijo učinkovit proces deplastifikacije," je dejal Ciafani.
Po podatkih okoljevarstvene nevladne organizacije Greenpeace vsako minuto tovornjak plastike konča v svetovnih oceanih, kar povzroči smrt zaradi zadušitve ali prebavne motnje 700 različnih živalskih vrst – vključno z želvami, pticami, ribami, kiti in delfini – ki se motijo stelja za hrano.
Od leta 1950 je bilo proizvedenih več kot osem milijard ton plastičnih izdelkov in trenutno se 90 odstotkov plastike za enkratno uporabo nikoli ne reciklira, poroča Greenpeace.
Čas objave: 24. aprila 2019